V petek, 8. decembra, smo se lahko udeležili prvega adventnega predavanja v dvorani novogoriške konkatedrale. Dve predstavnici Društva Vincencijeve zveze dobrote, Andreja in Maja, sta pripravili predstavitveno predavanje njihovega dela na Mirenskem gradu z naslovom Skupaj gradimo dom.
Predstavnica novogoriške Karitas, Giuliana Spina, je s pozdravi zbrane uvedla v večer, nato pa sta Andreja in Maja izpeljali predstavitev. Začela je Andreja:
Vincencijevo zvezo dobrote poznamo predvsem po njihovih koledarjih. Na Mirenskem gradu se srečujejo z več skupinami ljudi, tudi brezdomci, predvsem pa z ljudmi, ki prihajajo k njim, ker hrepenijo po domu. Prav zato, ker nekdo nima doma, pristane na ulici. Od tod vprašanje, kaj je v resnici DOM. To je srečanje v resnici s seboj, z drugimi, z Bogom. Ljudje smo kot magnetki, smo za bližino, vedno odvisni od drugega (kot novorojenček). Ustvarjeni smo, da smo v živih odnosih, nepopolnost je naša resničnost. Svet pa poudarja drugo sliko, popolnost.
Kaj ruši DOM? Če se pretvarjamo, nismo mi. Negativne misli o sebi, težave mladostnikov s samopodobo … Mladostnik sam ne more rešiti svojih težav, a hoče biti in. Nemir, jezo v nas obračamo na drugega, in to rodi nasilje, zlorabe, odvisnost, obup. To je logična posledica, ker nas izpolni le odnos, ki daje upanje. Ko nastopi brezciljnost, imamo že brezdomce. Družba spodbuja k nekim fasadam (selifiji, Fb). Ne razmišljamo s svojo glavo. Ni vse sveto, kar pravi svet. Svet pravi: Da se uspeti brez napora, a ne drži.
Primer: Ljudje, ki so v poplavah izgubili dom, niso brezdomci. Oni bodo stopili v odnos, prosili za pomoč, zgradili dom.
Kako pa Vincencijeva Zveza Dobrote ustvarja DOM?
Najprej se trudijo biti skupaj. –> Iskrenost, ker resnica osvobaja. –> Ne obtožuj, ker sočutje povezuje. –> Ko sem iskren do sebe in me vodi resnica, sem doma, je konec bega. –> Ne bojmo se spodbud in opominov. –> Ko nam je lepo skupaj, imamo moč za naslednje korake.
Nadaljevala je Maja s konkretnim prikazom njihovega delovanja, kjer je najbolj prepoznavna učna pomoč, ki temelji na misli, da ima vsak nekaj, kar lahko da.
Njihov cilj je odgovoriti na stiske današnjega časa. Pri otrocih opažajo zlorabe zaradi digitalizacije, ker ni odnosa. Posledično je veliko trme. Prihajajo mladi iz razpadajočih družin, družine, ki bi rade pomagale drugim, pa tudi same včasih rabijo pomoč, spodbudo, in brezdomci. Povsod velja, da če odnosa ni, ni spoštovanja, odgovornosti, sodelovanja, pomoči …
Imajo Šolo prostovoljstva. Tudi prostovoljce je treba vzgajati, da otrok ob njih ne doživi situacij kot doma (varnost). Srečanja imajo, da si med seboj povejo, potožijo. Pišejo refleksije. Srečanja imajo na 14 dni, mesečna usposabljanja, osebne pogovore. Ustvarjati je treba varen prostor za rast. Težko je iskati resnico, ker boli, a mora boleti, da se išče poti
11 mladih prostovoljcev živi na Mirenskem gradu. Tam se učijo videti drugega. Eni študirajo, eni delajo. Učijo se socialnih veščin skozi ponižnost. Mentorji prostovoljcem postavljajo meje. Župnije razpadajo v smislu socialne mreže. To pa ljudje rabimo, iščemo. Na Gradu ponujajo možnost za strokovno rast in pridobivanje izkušenj.
Večer se je zaključil z vprašanji in mnenji poslušalcev.
