Za pogreb pokojnika se potem, ko uredite stvari pri pogrebnem podjetju, oglasite v župniji, v kateri je pokojni bival. S seboj prinesite dokumente o pokojniku, z duhovnikom pa se pogovorite vse potrebno glede pogreba. Če bo pogreb v drugi župniji in ne v Stari Gori, v Solkanu ali pri Sveti Trojici, se dogovorite s tamkajšnjim župnikom, ker bo podatke vpisal on.
Kot se dogovarjate s pogrebnim zavodom za dan in uro pogreba, se je potrebno dogovoriti tudi z župnikom. Ni nujno, da je on vedno prost in na razpolago.
Običajen potek cerkvenega pogreba: pogrebna maša ali besedno bogoslužje v vežici, sprevod na pokopališče, molitev pri grobu in pokop. Imajo pa vaške župnije različne navade, ki jih upoštevamo. Pri cerkvenem pogrebu se poje cerkvene pesmi od začetka do konca pri grobu, ko se naredi križ.
Lepa gesta svojcev je, da izrazijo željo, naj se namesto cvetja in sveč na grob daruje v dobrodelni namen, ki ga samo določijo (npr. za cerkev, Karitas…); to objavijo pri osmrtnici; s pogrebnim zavodom se dogovorijo, da pripravi škatlo z napisom za prostovoljne prispevke.
Lepo je, da svojci pristopijo k obhajilu (če smejo in so pripravljeni; morda je treba k spovedi).
Navada je, da za rajnega naročite »osmino« in »30. dan« – sv. mašo čez en teden in en mesec.