Skoči na vsebino

Četrti postni večer z duhovnikom Milanom Knepom

Četrti postni večer z duhovnikom Milanom Knepom

V sredo, 22. marca, se je zgodil v dokaj polni dvorani konkatedrale četrti postni večer.

Gost je bil duhovnik ljubljanske nadškofije, g. Milan Knep.

Uvod v večer je pripravil g. Bogdan, ki je gosta predstavil, povedal za njegovo delo Eseji o križu (33 esejev), v katerem se vedno sprašuje, v kakšni kulturi živimo. Povedal je, da mu je rekel, da bo danes opravil duhovno delo usmiljenja: nevedne poučevati, saj nas večina stvari ne pozna, ali pa jih pozna, a ne razume. Spomnil je še na pet stopenj poznavanja po svetem Bernardu:

  1. Sem radoveden, hočem vedeti.
  2. Napuh je močnejši.
  3. Znali bi, da bi znanje prodajali.
  4. Modrost – vedeti zaradi sebe, da bi bil pokončen.
  5. Znanje, vedenje, ki gradi in služi je ljubezen.

Nato je g. Knep najprej povedal, da ni bil še v cerkvi Kristusa Odrešenika, odkar je zgrajena, čeprav gre dvakrat na leto na obisk k g. Gašperju Rudolfu. Bil pa je tu med njeno gradnjo kot kaplan v Mostah, ko sta z njihovim župnikom prišla na obisk.

Pred seboj je imel 3 kupčke knjig:

Prvega so predstavljali očetje sodobnega kulturnega modela – liberalen, levi kulturni model. Kant je spodaj s svojim prepričanjem, da je razum izhod iz nedoletnosti, da bomo z razumom postavili novo. Kant je bil veren mož. Za Kantom je Fichte, filozof svobode, nato pa Hegel, ki je temelj vse zahodne kulture. Misel teh treh ljudi nam danes vlada. Njihova filozofija je absolutna. Nato je omenil še Freuda (Nismo gospodarji v svoji hiši) in Sartreja, ki je tudi filozof svobode. Vsa njihova misel je v principu drugačna od evangelija. Je celovit sistem, ves pokrit skozi medije, gledališča, galerije, vertikalno in horizontalno. Manjka pa zavest, da so to elementi, ki morajo biti povezani v neko celoto.

Na drugem kupu je imel knjige avtorjev, ki kritizirajo prejšnje in so iz zadnjih let.

Na tretjem kupu pa je imel 3 knjige (Posredovanje (1996), Sedem radikalnih esejev in Erotika in politika), ki so sanje za nov krščanski kulturni model. Avtor je krščanski filozof Gorazd Kocijančič, ki razume misel na enak način kot misleci prvih stoletij: Gregor Nacianški, Bazilij Veliki …, ki so bili vrhunski filozofi, teologi in svetniki. Ta kupček knjig se širi v ozkih krogih.

Nato je omenil madžarsko-ameriškega podjetnika, milijarderja in filantropa Georga Sorosa, ki je velik vlagatelj, ki hoče razumeti življenje, kako deluje svet, in je to dosegel, a spoznal, da ga ni mogoče zadovoljivo razumeti (judovsko razmišljanje). Vsi bi se morali truditi za razumevanje, čeprav je naporno. Vsako razumevanje družbe in svet je naporno, lažje je dati moralno sodbo. Tudi v vsakdanjem življenju.

Kako do boljšega razumevanja, tudi če ni popolno?

G. Knep si je postavil nekaj vprašanj: Kako je mogoče, da je je Švedska kraljevina, od leta 1970 socialistična, a vse gospodarstvo je v rokah par družin (npr. Wallenberg)? Treba se je spraševati in ne dajati sodb.

Kako je lahko Aleksander Veliki do svojega 33 leta osvojil ves tedanji svet od Grčije do Indije? – Sveto pismo odgovarja v prvem pismu Makabejcev. Grki so osvajali in vladali 300 let zaradi grškega kulturnega modela. Kaj so elementi tega? – Religija, umetnost, kultura, izobraževanje, oblast, politika, banke.

Funkcija kulturnih modelov: pojavijo se okoli 4.000 let pr. Kr. z bakrom. Nato nastopi bronasta doba (Abraham, Minojci, Mikenci, nato združitev spodnjega in zgornjega Egipta 3.000 let pr. Kr. in Sumerci). Kulturni model je od teh obdobij naprej sredstvo, s katerim vlada tisti, ki poseduje in obvlada najnovejše tehnologije. Tako obvladuje prostor. Pri vseh vojnah gre v ozadju za spopad tehnologij (baker zamenja kamen, bron izpodrine tiste, ki imajo baker, železo bron). Gre za močnejše orožje. Tako je v svetu industrija izpodrinila manufakturo, digitalno pa analogno. Spopad tehnologij je v rokah peščice, ki se prenaša prek kulturnega modela. Vlada se z vrednotami, včasih je bila to religija, sedaj je ideologija svobode.

Za digitalno tehnologijo so potrebni rudniki (npr. litij). Korporacije tako organizirajo knjižne festivale, razstave, predstave, koncerte, nekaj, kar se dotika človeških src, so pa zadaj drugi interesi. Vlagatelj rabi strugo za posel, multikulturnost, odprto družbo. Ustanovi univerzo za širjenje svojega modela.

F. Ford Coppola je nekoč rekel, da če hočeš razumeti družbo, poglej, kdo zaposluje umetnike. Včasih so jih papeži, zdaj korporacije.

Grški model: grščina je postala lingua franca = če govoriš grško, si svetovljan, so rekli Palestinci (kot danes angleščina). To je globalizacija.

Helenizem vse povezuje. Kako so spodnesli Jude? Ustanovili so gimnazije in fantje so sprejeli grške misli, bogove, kulturo. V Jeruzalemu so zgradili telovadnico, odpovedali obrezo, zavrnili Staro zavezo. Kultura jih je premagala, ne Aleksander Veliki. Potem so Rimljani z rimskim pravom obvladovali ves kontinent. Latinščina je bila lingua franca. Temelj kulturnega modela je bila religija.

Cesar Avgust – 1. reforma je bila verska, ki jo je zaupal svoji ženi Liviji, saj če bodo rimski bogovi v srcih ljudi, bo imperij obstal. Imeli so reformo družine: državne subvencije za družine s tremi otroki, obvezna poroka moških nad 35 let. Sledila je finančna reforma, vojaška …

Kasnejši narodi, npr. Huni, Langobardi, Avari – vsi poraženi, izginili, ker niso imeli kaj ponudit, ne religije, ne umetnosti, ne pisave. Znali so udreti, požgati …, zato so prišli, a brez kulturnega modela.

Naši predniki so sprejeli srednjeveški kulturni model decembra 795, ko je papež dal Karlu Velikemu ključ – latinščina je bila temelj krščanskega kulturnega modela, Karel Veliki je bil inteligenten, a barbar. Vedel pa je, da je treba z Božjo pomočjo ščititi Cerkev z orožjem navzven in navznoter s spoznavanjem vere.

Leta 1789 je bilo konec srednjeveškega kulturnega modela. Izgubljena je bila vojna v ZDA in ostali so brez kruha.

Francija: tretji stan: meščani so z industrijo postali finančno močnejši kot plemiči. Kralj je sklical državne stanove: duhovščino, plemiče, meščane (600). Meščani so zahtevali glasovanje po glavah, kar je bil šok za ostale. Narodna skupščina 17. 6. 1789, na kateri sta bila poražena prvi in drugi stan, je sporočala, da Francija Cerkve ne potrebuje več. Meščanstvo ne temelji kulture na Cerkvi in veri. Ni več temelja narodne identitete. Vloga Cerkve se po 1300 letih konča. Škofje ne delajo več za državo. Srednjeveški kulturni model je Cerkev izrabil. Nov model ne potrebuje vere. Tudi danes. Nevernih vera ne zanima, ne rabijo dialoga z vernimi.

Po vprašanjih poslušalcev smo večer zaključili z večerno molitvijo.

Zapisala Kristina Škibin