»Obstoj duhovnih, netelesnih bitij, ki jih Sveto pismo navadno imenuje angeli, je verska resnica. Pričevanje Svetega pisma je tako jasno kakor enodušnost izročila.« (Katekizem Katoliške Cerkve, 328). Sv. Avguštin poudarja, da so angeli z vsem svojim bitjem Božji služabniki in sli. Angeli vedno gledajo obličje nebeškega očeta (Prim. Mt 18,10). Izvršujejo Božja povelja (Prim. Ps 103,20). Angeli so po grehu Adama in Eve zaprli zemeljski raj, ščitili so Lota, rešili Hagaro, zadržali Abrahamovo roko, da ni zaklal sina Izaka, pomagali so prerokom, naznanili Jezusovo rojstvo, stregli so Jezusu v puščavi, tolažili so ga v smrtnem boju, oznanili so Kristusovo vstajenje, Cerkev je neprestano deležna njihove podpore, prisotni bodo ob drugem Kristusovem prihodu (Prim. Mt 25, 31).
Vsakega človeka spremlja angel varuh
Sv. Hieronim, zavetnik naše koprske škofije, pravi, da ima, po Božji previdnosti, vsak človek posebnega angela varuha. To utemeljuje: spremljanje vsakega posameznika v nebesa je tako zahtevna zadeva, da angel varuh ne bi mogel hkrati voditi v nebesa več oseb. Angel varuh spremlja slehernega človeka od začetka do konca njegove življenjske poti. Angeli so, kot naši prijatelji, ki nam hočejo dobro in nam v življenju pomagajo; ne le v otroštvu, temveč tudi v mladosti, zrelih letih, v starosti in ob smrtni uri. Delujejo nevidno, tako da navdihujejo vsakega človeka in ga spodbujajo k pravim odločitvam in ravnanju, da bi dosegel večno življenje, kar bi moral biti glavni cilj našega življenja.
Seveda pa angeli varuhi ne omejujejo naše svobode. Bog daje človeku razum in svobodno voljo, da se odloča ali bo navdihe angela varuha sprejel ali zavrgel. Človek se torej lahko odloča tudi za hudobijo in večno pogubljenje. Nihče se ne pogubi, ker ga angel varuh ne bi spremljal, varoval in navdihoval, marveč zaradi svoje lastne zlobe. Dokler smo na tem svetu smo kot bi bili na cesti, ki vodi v nebesa. Na poti v nebesa pa preži mnogo pasti, zato smo v neprestani nevarnosti. Kot imajo pomembne osebe in tovori spremljevalna vozila, tako nas na našem potovanju spremlja angel varuh. Tudi takrat, ko se znajdemo v težavah, ko se čutimo osamljeni in zapuščeni, ko podležemo skušnjavam in grešimo. Podobno, kot navigacija v naših avtomobilih, v resnici pa neskončno bolj dovršeno, nas vedno znova usmerjajo na pot življenja.
Zadolžitve angelov varuhov (prirejeno po Prosper Louis Pascal Guéranger (1805 – 1875)
Od nas odvračajo nevarnosti; podpirajo nas v boju proti hudobnim duhovom; v nas prebujajo svete misli; odvračajo nas od hudobije; pomagajo nam, da se kesamo za svoje grehe; navdušujejo nas za spreobrnjenje srca; tolažijo in opogumljajo žalostne, malodušne in obupane; molijo za nas; Bogu prinašajo naše molitve in dobra dela; ob smrti človeka spremljajo pred Božjo sodbo, od tu pa v nebesa oziroma na očiščevanje v vice.
Kdor pride v nebesa ne potrebuje več angela varuha, ampak bo skupaj s svojim angelom varuhom slavil Boga v nebesih. V primeru pogubljenja pa človeka vso večnost muči hudobni duh.
Vloga angelov v sekularizirani in razkristjanjeni družbi
Pri sv. mašah je pogosto malo ljudi. Epidemija in ukrepi zaradi korona virusa so še povečali osip nedeljnikov. Redki kristjani so zares kristjani in si upajo to tudi v javnosti povedati ter z življenjem pričevati za Jezusa. Med seboj smo si vedno bolj tuji, vedno več je osamljenosti.
Tudi če se število pravičnih zmanjša, pa se ne zmanjša število angelov! Tudi, če smo brez stikov z bližnjimi, angeli prihajajo k nam na obisk in so pravzaprav vedno ob nas.
Na pomoč kličemo angele ali demone?
Razlikovati moramo med svetimi angeli in padlimi angeli oziroma hudobnimi duhovi, ki v resnici niso angeli. Tudi Satan (Lucifer – Nosilec Luči), kateremu se danes mnogi priporočajo kot angelu razsvetljenja in razuma, je »angel«; a ni sveti angel! Nekateri kličejo na pomoč »angele sreče, denarja, uspeha, bogastva…«. Taka »new age pobožnost« ni v skladu z naukom Cerkve. Čeprav vemo, da je angelov veliko, iz Svetega pisma poznamo imena le nekaterih angelov. Danes pa nekateri angelom dodeljujejo svoja imena, kar ni v skladu s Svetim pismom in naukom Cerkve. Mar ne gre za veliko prevaro; govori se o angelih, v resnici pas so ti angeli padli angeli – demoni? Enega izmed angelov new age duhovnost imenuje Asmodej. V Stari zavezi, v Tobijevi knjigi, je tako ime demonu, ki je obsedel Saro in umoril sedem njenih mož. Zaradi tega so imeli Saro za morilko. Hotela se je obesiti. Osvobodil jo je nadangel Rafael. Poročila se je z mladim Tobijem. Šele njen osmi mož je preživel poročno noč.
Angeli, ki nas ne vodijo h Kristusu, ki nasprotujejo zakramentalnemu življenju in svetosti, ki hočejo uničiti družino, ki med seboj razdvajajo ljudi, niso Božji angeli. »Angeli«, ki bi mi morda pomagali, da bi postal v zemeljskem življenju uspešen in slaven, so v resnici demoni, če nas istočasno ovirajo na poti v večno življenje oziroma nas vodijo v večno pogubljenje.
»Svojim angelom je zate zapovedal, naj te varujejo na vseh tvojih potih«.
Cistercijanski opat sv. Bernard (1090-1153) nas opozarja na pravilen odnos do angelov. Svete angele spoštujemo zaradi njihove navzočnosti, smo jim vdani zaradi naklonjenosti, jim zaupamo zaradi varstva. Kljub temu, da jim je Bog zapovedal, vendarle ne smemo biti nehvaležni tudi njim, ki njega s toliko ljubeznijo ubogajo in nam pomagajo v tolikšni potrebi. Česa naj bi se bali pod tako odličnimi varuhi? Zvesti so, izkušeni so, močni so: kaj se vznemirjamo?
Vso svojo ljubezen in vse svoje češčenje pa izkazujmo Njemu, od katerega oni in mi prejemamo vse.
Bogdan Vidmar
(Nova Gorica, 31.8.2021)