V sredo, 26. marca, je bil v naši župniji gost upokojeni zaslužni koprski škof Jurij Bizjak. Presenetil nas je že z nagovorom pri večerni sveti maši o postu, ki naj bo čas odrekanja, premišljevanja, a hkrati veselja in miru v duši.
Po maši smo se preselili v župnijsko dvorano, kjer nam je povedal, da je po vabilu g. župnika veliko razmišljal o vsebini nagovora. Odločil se je, da glede na evropsko prestolovanje v kulturi obeh Goric, spregovori o dveh prestolnicah: o Novi Gorici-Gorici in o prestolnici Jeruzalem.
Jeruzalem je v izvirniku ženskega spola, zato so v novem prevodu Svetega pisma poskušali dopisati naziv »prestolnica« Jeruzalemu, da se lahko govori v ženskem spolu. Poznamo pomen Jeruzalema. Kakšno bogastvo je šele na Goriškem, v zgodovini!
Najprej se je ustavil pri prestolnici Jeruzalem in njenem pomenu, saj okvirno leži na stičišču treh celin, tako kot leži prestolnica Nova Gorica-Gorica na stičišču Apeninskega in Balkanskega polotoka.
Prav tako kot prestolnica Jeruzalem, je Nova Gorica-Gorica stičišče več narodov in verstev. Tudi menjave vladarjev in upraviteljev niso tuje obema prestolnicama. Sledil je zgodovinski pregled vlad in vladarjev Prestolnice miru Jeruzalem, vse od prestolnice kralja Davida do leta 1973.
Večkrat je poudaril, da prestolnica Jeruzalem izžareva veliko privlačnost, pa tudi da še nobena prestolnica na svetu ni bila tolikokrat porušena in pozidana (več kot 30-krat). V Svetem pismu je 800-krat omenjena. Ima mnogo imen, predvsem v Stari zavezi: varuhinja, soproga, metropola, mati, zatočišče romarjev …
Mati vsega Izraela (prerok Baruh, Iz 51, Iz 65, Ez 16), Mati vseh narodov, Veselje Izraela in vse zemlje (Ps 87), Zatočišče romarjev (hrepenenje po Jeruzalemu v Ps 84), Soproga Gospodova, Hči Sionska, Prestolnica Gospodova, Prestolnica pravičnosti, Zvesta trdnjava, Prestolnica naših praznikov, Sveta prestolnica, Sveto mesto (petkrat omenjeno v Stari in petkrat v Novi zavezi), Prestolnica Jeruzalem – varuhinja templja (kot koklja zbira piščeta), Uporna prestolnica (pri Luku), Prestolnica miru (Iz 2). V imenu Jeruzalem v hebrejščini beseda ŠALOM – MIR, kar kaže pot za dosego miru. In na koncu je Nebeška prestolnica (kot kamen jaspis, obzidje, angeli, 12 temeljnih kamnov z imeni apostolov).
Italijanski skladatelj Giuseppe Verdi je celo napisal 2 operi: Nabucco z znanim spevom Splavaj misel (nacionalna opera) in Jeruzalem, Jeruzalem (verska opera).
Nato se je škof Jurij Bizjak posvetil prestolnici kulture Novi Gorici in Gorici. Najprej z latinskim pregovorom: »Je dovoljeno primerjati majhne reči z velikimi?« Upravičeno. Gorico so tudi imenovali Jeruzalem ob Soči. Pogosto je menjala upravitelje in vladarje. Po prvi omembi leta 1001 je sledila dolga vrsta narodov in voditeljev, kulturnih, gospodarskih tokov pod Habsburžani, Turki, Madžari, Judi … Vedno so tu bile številne dejavnosti: gojili so sviloprejke, bombaž, trgovali, imeli so šole, svetišča, železniške in cestne povezave. Bila je hrepenenje vladarjev. Simon Gregorčič je napisal, da je ta dežela rajskomila. Je metropola in mati vseh Goričanov, goriška stolnica je mati vseh cerkva.
Sion so Sveta Gora, Marijino Celje in Stara Gora. V času Avstro-Ogrske je bila Sveta Gora najbolj obiskana božja pot.
Tudi Gorica je imela svoje psalmiste in preroke: Filip Terčelj je že kot dijak napisal pesem za romarje na Sveto Goro: Na Sion. A. Gradnik je napisal pesmi Gorica in Kostanjevica, Ljubka Šorli Pomlad na Goriškem, Velikonočna, Zorzut Ludvik Gorica, glej, A. Kocjančič: Goriški zemlji. Škof je ob raziskovanju našel tudi Pesem graditeljev Nove Gorice.
Za konec je strnil misli glede na »vse, kar se v prestolnici kulture kuha,« v spodbudah preroka Jeremija, ki je pisal v babilonsko izgnanstvo: Zidajte hiše in v njih prebivajte, sadite in užijte sad. Skrbite za blaginjo dežele, kamor sem vas izgnal, kajti njena blaginja je vaša blaginja …
