V petek, 7. februarja, na večer pred praznikom kulture, smo v konkatedrali Kristusa Odrešenika obhajali slovesno sveto mašo za domovino, med katero sta sodelovala oba župnijska zbora, prisostvovalo pa je veliko uniformiranih ljudi, predstavnikov veteranov vojne za Slovenijo in Združenja VSO. V uvodu je župnik Milan Pregelj, s katerim je somaševal kromberški župnik Cvetko Valič, pozdravil vse zbrane in razložil pomenljivo prisotnost relikvij bl. Antona Martina Slomška, devetdnevnico h kateremu smo danes zjutraj zaključili v priprošnjo za ozdravitev vikarja Bogdana Vidmarja. Blaženi Slomšek je bil tudi veliki kulturnik, ki nas povezuje in nam daje zgled v ljubezni do domovine in ustvarjanju občestva. Tudi med pridigo je poudaril pomen sodelovanja, stremenja po dobrem, plemenitem, »kajti človeka plemeniti tisto, kar da, ne kar zahteva.« Povabil je h gostoljubnosti, k trudu za skupno sobivanje in združevanje, tudi k skupnim svetim mašam za domovino. »Država brez nas ne more obstati, mi smo država.« Poudaril je, da je ločevanje nesmiselno, iskanje lastnih koristi pa še bolj.
Sveti maši je sledila proslava v dvorani, ki jo je pripravil in povezoval župnik Milan Pregelj.
V uvodu je povedal, da nas v bistvu France Prešeren povezuje s svojo Zdravljico, ki nam govori, da je temelj bivanja globlje, ni nek dogovor političnih organizacij. Vabi nas k medsebojnemu sprejemanju in sodelovanju. Gre za veliko željo, da bi se znali povezovati, kar lepo izkazujemo tudi danes, ko smo tu zbrani župljani in prijatelji, veterani vojne za Slovenijo in veterani VSO. Na proslavi je nastopil Trio Veteran s tremi pesmimi: Slovenskega naroda sin, veteransko slavnostno pesmijo Veteran in na koncu Kaj se je danes z mano zgodilo.
Na začetku je g. župnik na kratko razložil dekoracijo: na ambonu je gorela solkanska oljenka, ki je simbol vere iz 4. stoletja. Med programom so tri župljanke prebrale domoljubne pesmi: Gregorčičevo Domovini, Prešernovo Pevcu in Kuntnerjevo Pojem ti hvalnico.
Sledili so nagovori treh govornikov. Najprej je zbrane pozdravil upokojeni poveljnik zveze veteranov vojne za Slovenijo, Srečko Lisjak. Praznik kulture je praznik ozaveščanja o kulturi, ki ni samo petje, ples in gledališče. Tudi v vojni je lahko kultura v bojevanju: »nismo mobilizirali, ubijali, morili, posiljevali, nismo se maščevali, nismo razdelili slovenskega naroda, nismo izgubili ozemlja.« Vojna dopušča le dve vzporednici: mir in življenje ali obup, strah in smrt. Simon Gregorčič je zapisal, da »Karkoli naj se ti zgodi, usode gospodar si ti. Usode ni, usoda svoja – to si ti!« Skupno usodo smo vzeli v svoje roke v času osamosvajanja Republike Slovenije, tako je samostojna Slovenija pridobitev vseh prebivalcev. Ponos in vrednost države se kaže v odnosu vseh ljudi do časa ob vseh dosežkih.
Nato je spregovoril Oton Filipič v imenu Združenja VSO (Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve) Nova Gorica in Severna Primorska. Čestital je vsem ob prazniku, predstavil uniformo in zgodovino nastanka združenja ter njegove glavne točke in vrednote. Združenje deluje na etični pogon in poudarja čas, ko smo bili Slovenci v zgodovini enotni. Omenil je tudi sodelovanje na Goriških večerih, ki imajo sedaj za goste eminentne osebnosti.
Tudi podžupan Anton Harej je pozdravil navzoče, ki so napolnili dvorano, z željo, da bi prenesli ljubezen do domovine na mlade. »Imamo težavo vzljubit državo, ki je samo naša. Taka, kot so jo sanjali od Prešerna dalje.« Citiral je velikega Slovenca, Borisa Pahorja: ”Ljubit svoj narod je obveza. Narodna zavest pomeni gojiti ljubezen do svoje domovine, kulture, jezika”.
Skupaj smo si nato ogledali polurni predstavitveni film o Zvezi vojnih veteranov Goriške in se po druženju razšli.
Zapisala Kristina Škibin
