V organizaciji Zavoda 1539 je v dvorani novogoriške konkatedrale v sredo, 29. januarja, potekal pogovorni večer, na katerem sta sodelovala dva gosta, ki sta tudi pomagala pri pripravi razstave in materiala o dr. Andreju Gosarju, Slovencu, ki je zagovarjal krščanski socializem. Ta večer je bil nadaljevanje večera o Gosarju, ki smo ga imeli oktobra 2024, med katerim je bila tudi razstava uradno odprta. Takrat so bili gostje dr. Janez Juhant, publicistka Mira Cencič in g. Štefan Skledar, ki se je kot poslušalec udeležil tudi tega drugega večera.
Pogovor je vodil gospod Bogdan Vidmar, ki je na začetku pozdravil oba gosta in tudi novogoriškega podžupana, g. Antona Hareja. Nato je na kratko predstavil Gosarjevo življenje, poudaril je preživetje taborišča v Dachau, pritiske komunistične partije in njegovo družbeno anonimnost.
Sledila je predstavitev gostov: dr. Ariano Volarić, filozofinjo, etnologinjo, antropologinjo, in Jona Grošlja, magistra filozofije in etike, ki pripravlja doktorsko nalogo o skupnem dobrem. Da pa bi lažje razumeli nauk dr. Andreja Gosarja, ki je vse analiziral, je gospa Polona Skledar prebrala odlomek iz evangelija po Mateju (Mt 25, 31-40): … »pridite … kajti lačen sem bil … karkoli ste storili enemu teh mojih …. ste meni storili«.
G. Bogdan je prvi niz vprašanj namenil Jonu Grošlju: Kaj je sploh socialno vprašanje? Kako se soočiti s trdnostjo kapitalizma? Kako odrešiti ljudi iz teh klešč? Je rešitev v sodelovanju, v pravičnih plačah, da delavci pomagajo pri vodenju podjetja? Kaj je skupno dobro? Kako je na to gledal Andrej Gosar?
Jon Grošelj je tako povzel: Socialna pravičnost skupaj s socialno ljubeznijo za dobrobit človeka. Če ima človek materialno osnovo, varnost, da se uresniči kot duhovno bitje, je to podlaga za skupno dobro. Kaj je skupno dobro? Po katoliškem vidiku je gledanje Boga v nebesih (po Tomažu Akvinskem). Gosar se je zavedal, da so za to razmere dobre. Imeli so Katoliško akcijo, Kristusove stražarje, Gosar jim je sicer očital, da zagovarjajo predmoderni čas. On je zagovarjal sodobno učenje, razvoj moralnega cerkvenega nauka. Gosar je tudi zapisal, da papež ne more vedeti vsega o ekonomiji in da sta odklon od skupnega dobrega marksistični kolektivizem in liberalni kapitalizem, ki odklanjata osebno lastnino, a brez osebne lastnine ne moremo ustvarjati. Leta 1891 je bila izdana prva katoliška enciklika Rerum novarum o delu, industrializaciji, kapitalističnemu klanju, neprimernih pogojih za delavce. Gosar je spodbujal grajenje družbe od spodaj navzgor, država naj goji subsidiarnost, ki je pojem v osnovnem nauku Cerkve. Država slabo vzgaja, na osnovni družinski ravni je temelj, in tu se država ne sme vpletati. Človek ni atom, individualist, mora videti potrebe drugih.
G. Bogdan je tu spomnil na okrožnico Rerum novarum in kako je Andrej Gosar kritiziral vodstvo Cerkve. Zakaj so delavci zapustili vodstvo Cerkve? Ker niso videli opore, niso bili ponižni, kot je od njih hotela Cerkev, medtem ko kapitalistov ni kritizirala. Gospo Volarić je tu vprašal: Kako vi vidite tu Andreja Gosarja?
Andrej Gosar je ob vstopu v Ljudsko stranko dobil nalogo, da napiše program. On je želel v skrb Ljudske stranke vključiti tudi delavce poleg kmetov. Delavci niso bili smatran za cerkvene, on pa jih je vključil. Podpiral je delavske interese, zvišanje plač. To je v socialni misli, ki jo je on zagovarjal. Zakaj Katoliška akcija ni zagovarjala tega? Po papeževih okrožnicah je hotela vključiti pojme Tomaža Akvinskega, Gosar pa je zagovarjal držo svetega Frančiška Asiškega – dejavna ljubezen do bližnjega, stvarstva, dialoga. Gosar je bil poleg te drže kontemplativen človek, sledil je Asiškemu, imel željo postati kot Jezus in to je pričakoval od drugih: rasti moralno in duhovno. Človek ni le ekonomija, ampak teži k razvoju vrlin.
G. Bogdan: Kako pa razumeti krščanski socializem, saj so Gosarju očitali, da je socialist. V čem se razlikuje od Kocbeka, ki je tudi krščanski socialist?
Jon Grošelj je povedal: Papež Pij XI. je v okrožnici napisal, da kdor sledi cerkvenemu nauku ne more biti socialist. Tega Gosar ni mogel razumeti in se je po premisleku preimenoval v krščanski socialni aktivist. Socializem je prešel pod komunistično politiko. Kidrič ga je vabil, a se ni hotel pridružiti. Motilo ga je, da krščanski socializem zapostavlja zasebno lastnino. Mislili so, da bo brezrazredna družba uspešna. Gosar je vedel, da mora človek imeti čut za potrebe drugih. Ni maral, da se vodi državo od zgoraj navzdol, zato se je preimenoval krščanski socialni aktivist.
G. Bogdan: Kakšen je nauk Andreja Gosarja o zadrugah? Kakšni principi so osnova delovanja zadrug in kako je to razumel Gosar?
Ariana Volarić: Obstajajo že od starega Rima, so se razvijale, imele značilnosti obdobja. Razvoj kapitalizma je prinesel 3 vrste zadrug, iz Nemčije prišle liberalne in socialne, pri nas je bil Krek, liberalci imeli svoje, demokrati svoje. Gosar je izhajal iz Krekove. Krek ni zagovarjal avtonomne združitve. Hotel je mreže, kar mu je uspelo. Gosar je bil za avtonomno zadružništvo, demokrati za ustanavljanja mreže zadrug za vzpostavite ekonomije. Kasneje je v knjigi Za nov družbeni red podpiral zadružništvo, ki bi sodelovalo s podjetji. Papež Pij XI. je govoril o korporacijah (po vzoru fašističnih korporacij), čemur je Gosar nasprotoval. Cerkev ni mislila slabega, s tem tudi Aleš Ušeničnik ni, bili so optimistični do tega.
Jon Grošelj: Korporacije so imele poskus, kako preseči medrazredni boj. Če je ekonomija v redu, ljudje ne rabijo vere. Papež videl v korporaciji možnost reševanja delitev. V Italiji je to vse vodila država, uniči se demokracija, sodelujejo interesne skupine.
G. Bogdan: V koliko so ideje Gosarja uresničljive? So utopija? Ljudje nismo otok, živio v sistemih. Sistem pritiska in človek pade v stisko. Gosar se je zavzemal za Frančiška Asiškega. So bile te reforme možne?
Ariana Volarić: Možne so. Poseči je treba v politiko, v demokracijo. Človek mora imeti duhovno držo. Zadruge so bile zgled solidarnosti, ne temeljijo na velikem dobičku, dobiček se deli. Če bi bilo to v podjetjih, bi družba šla na višjo stopnjo. Gosar je zagovarjal reformo srca da se spremeni družba. Želel je iti po poti Jezusa po Asiškem. Začetnik krščanskega socializma, Asiški, omogoča samoupravno družbo.
Jon Grošelj: Frančiškova metoda pa bi bil propad ekonomije kot jo poznamo.
G. Bogdan: Demokracija in njeno ozadje. Francoska revolucija in njeno geslo: ljudstvo odloča. Človekove pravice so temelj razumevanja demokracije, tu so vse pravice. A smo v današnji demokraciji vsi pred zakonom enaki? Gosar je opozarjal, da ljudje niso poučeni. Ali imajo res vsi pravico odločati o vsem?
Jon Grošelj: Gosar je bil kritik parlamentarne demokracije. Ni razmerij iz kompleksne družbe. Prišlo je do dvodomnega sistema – poslanci in predstavniki obrtnikov.
G. Bogdan: Današnji svet je v slepi ulici. Zahodni svet se sesipa vase, imamo problem natalitete. Kitajski režim pa je uspešen.
Jon Grošelj: Gosar je poudarjal, da državni kapitalizem ne more biti uspešen, kitajski pa je. Gosar bi imel danes veliko povedati o tem.
Ariana Volarić: Poslanci premalo izobraženi, a odločajo o vsem. Zdaj je problem morala. Vse je usmerjeno v moč, kapital.
G. Bogdan: Ko gre za politiko, družbo, nas ni veliko. Gosar je hotel vključiti veliko ljudi, bil je dejaven. Kako navdušiti zbrane?
Jon Grošelj: Gosar je govoril o samoupravljanju 20 let pred Kardeljem, ki ni hotel priznati, da je to pobral od Gosarja. Gosarjeva misel živi. Podjetja delujejo tako, en primer je Volkswagen. Demokratizacija s sodelovanjem za bolj človeško okolje. Vsi, ki sodelujejo morajo biti povezani.
Po vprašanjih poslušalcev je gospa Ariana Volarić dodala, da Andrej Gosar ni živel kot mučenec. Leta 1952 so bile nad njim hude preiskave, a se ni zmenil za to. On je hodil zjutraj k maši, nato je imel predavanja. V Oznanilu je apeliral na odpuščanje. Sistem ga ni oviral pri poglabljanju vase. Njegovo duhovno jedro je bilo nad sistemom. V Oznanilu je zapisal: »Pravi kristjan je v tem svetu le popotnik, kot kristjan živi v svetu pošteno, brez laži.« Bil pa je individualist, ni imel prijateljev, somišljenikov.
Zaključili smo z vprašanjem iz publike: Zakaj ga Cerkev ni takrat vključila in ga ne vključuje (v politiki ga je le g. Plut), na katerega pa ni bilo pravega odgovora.
Zapisala Kristina Škibin



