Primorski cerkveni pevcev iz Soške doline vljudno vabimo k žalni sv. maši ob smrti duhovnika in skladatelja Avgusta Ipavca, v nedeljo 22. oktobra 2023 ob 16 uri na Sveto Goro. Molitev se bo pričela ob 15:30 uri.
Sv. mašo bo daroval generalni vikar Koprske škofije msgr. Slavko Rebec ob somaševanju domačih Primorskih duhovnikov.
Pri maši bodo zapeli glasbena dela Avgusta Ipavca združeni zbori iz Posočja.
Na voljo bo žalna knjiga, ki bo v nadaljevanju predana Stiškemu samostanu, kjer je duhovnik Avgust Ipavec pokopan.
Primorski cerkveni pevcev iz Soške doline
Avgust Ipavec,
slovenski skladatelj in duhovnik, doma iz Ročinja, rojen2. junija 1940 v Gorici v Italiji je živel in služboval kot duhovnik na Dunaju v Avstriji in umrl 3. oktobra 2023 na Dunaju. Pokapan je v Stiškem samostanu 17.oktobra 2023.
4. decembra 2006 je prejel zlati častni znak Republike Avstrije. »Dvojno« življenje, duhovnika in skladatelja, se dopolnjuje. »Življenje duhovnika daje mogočen izraz drugemu življenju, življenju skladatelja. Njegove skladbe sledijo jasni duhovni zamisli,« so zapisali Avstrijci.
24. maja 2018 je Avgust Ipavec prejel Medaljo za zasluge, ki mu jo je izročil takratni predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Odlikoval ga je za izjemne glasbene stvaritve in promocijo slovenske kulture v tujini. Kot so zapisali v utemeljitvi »celotni Ipavčev opus jemlje navdih iz spoštovanja do človeškega stvarstva in vsega božjega. Prelito v glasbeni jezik, ki ne potrebuje posrednikov, je njegovo humanistično sporočilo tudi dragoceno sporočilo slovenske ustvarjalnosti.«
Avgust Ipavec je diplomiral 1966 na Teološki fakulteti v Ljubljani in bil posvečen v mašnika 29. junija 1966 v Logu pri Vipavi.
Prvo desetletje duhovniške službe je deloval v različnih slovenskih župnijah v Cerknem, Izoli, Kobaridu, Idriji in Ravnici. Nato je več kot štiri desetletja deloval kot dušni pastir v dunajski bolnišnici Otto-Wagner-Spittal.
V času duhovniškega službovanja v slovenskih župnijah je študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je leta 1974 z odliko diplomiral iz kompozicije. Po diplomi je odšel na Dunaj, da bi se na glasbeni akademiji še izpopolnil. Opravil je podiplomski študij iz kompozicije na Dunajski visoki šoli za glasbo, v razredu prof. Alfreda Uhla.
Odkril je, da se glasba in duhovništvo ne izključujeta, ampak ravno nasprotno. »Kolikokrat se moram prav umetnosti zahvaliti, da nisem brezčutno šel mimo človeka, ki trpi,« je pred leti povedal Ipavec v pogovoru za Družino.
Njegove skladbe so: Slovenska simfonija za ples, zbor in orkester Zlatorog, baletna suita (1978); Tolminska maša za orkester, mešani in otroški zbor (1978); pesmarica V dolini zvon milo doni (1979); Oratorij za orkester, zbor in soliste ter otroški zbor Križev pot (1980); Balada za orkester, solo sopran in otroški glas (1981), Missa populorum, (Maša narodov), to je edina maša v cerkveni glasbeni zgodovini, napisana v štirih jezikih ; Fonte d’Amore, oratorij o sv. Frančišku Asiškem (1984), Pusti peti moj’ga slavca, oratorij o pesniku Simonu Gregorčiču (1986), Ad Missam in Agris, oratorij o sv. Benediktu in sv. Bernardu (1998), Božična pastorala, mogočno delo o Jezusovem rojstvu (1999), Barve zelenega smaragda, simfonična pesnitev posvečena prvi svetovni vojni, posebej soški fronti (2019)
Utemeljitev državnega odlikovanja
Življenje duhovnika, skladatelja in dirigenta Avgusta Ipavca je prispodoba iskrenega in zavzetega dela za razumevanje med posamezniki, narodi in verami. Rojen v začetku druge svetovne vojne, je postal predan glasnik ljubezni, miru in rodoljubja.
V duhovnika je bil posvečen v Vipavi, od koder ga je duhovniška pot vodila v različne slovenske kraje. Z odliko je diplomiral tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter študij nadaljeval na visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, kjer že desetletja deluje kot duhovnik v bolnišnici. Povsod, kjer je služboval, se je ukvarjal z glasbo in petjem. Vztrajno je prirejal spominske proslave, vodil zbore, pripravljal koncerte in nastope.
Predvsem pa se je Avgust Ipavec uveljavil kot skladatelj za velike zbore in orkestre. Ustvaril je odmevna glasbena dela, oratorije, kantate in maše. Mnoga so bila izvedena tudi v tujini, Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem in Češkem. Orkestre pri izvedbi njegovih skladb spremlja tudi po več odraslih in otroških zborov, recitatorjev, pevcev solistov in plesalcev. Pojejo večglasno in v različnih jezikih, s čimer dobiva ubranost njegovih stvaritev še dodatno simboliko in sporočilno vrednost.
Zelo znana je njegova Maša narodov, ki je napisana v štirih jezikih. Enako Requiem, ki ga je posvetil padlim vseh dežel v prvi svetovni vojni. Ženski in moški zbor ter solisti pojejo v jezikih narodov, ki so se bojevali na Soški fronti. Simbolično jih Avgust Ipavec poveže v mašni daritvi. Spevi v ruščini, nemščini, italijanščini in slovenščini odsevajo bolečino ob strahotah vojne s priprošnjo za mirni pokoj padlih ter mirno sožitje prihodnjih rodov. Maša je bila izvedena tudi ob 60-letnici Sveta Evrope v Strasbourgu.
Tudi Barve zelenega smaragda odražajo Ipavčevo ljubezen do rodnega Posočja in željo za pomiritev med narodi. Odrešitev vidi v ljubezni. »Le ljubezen zdravi,« večjezično ponovi Ipavec v svoji stvaritvi. Avgust Ipavec je danes tukaj tudi predstavnik množice Slovencev, ki žive v tujini, ohranili pa so svoje slovenstvo in svojo veliko ljubezen do domovine.
Celotni opus Avgusta Ipavca jemlje navdih iz spoštovanja do človeškega stvarstva in vsega božjega. Prelito v glasbeni jezik, ki ne potrebuje posrednikov, je njegovo humanistično sporočilo tudi dragoceno sporočilo slovenske ustvarjalnosti.
Vir: https://radio.ognjisce.si/sl/267/novice/37100/k-bogu-odsel-duhovnik-in-skladatelj-avgust-ipavec.htm, 13.10.2023