Na tretjem sinodalnem srečanju 11. februarja v konkatedrali se je zbralo 24 ljudi iz različnih župnij. Pogovarjali smo se kaj kristjani sporočamo današnjemu svetu, kakšno podobo Boga? Jezus je tudi odločno povedal farizejem, kar jim tudi ni ugajalo. Morda se preveč bojimo spregovoriti o svojem prepričanju?!
Lepo povabljeni na 4. sinodalni večer, ki bo v petek, 25. februarja ob 19.30 v konkatedrali. tema pogovora bo: PRAZNOVATI. Življenje je lepše, če znamo lepo praznovati. Kaj ovira ljudi pri praznovanju in zakaj se mnogi umikajo iz praznovanja v župniji.
Lepo povabljeni. Že svojo navzočnostjo boste veliko doprinesli sinodalnosti.
Naj se duh sinodalnosti širi!
Zapisnik 3. sinodalnega večera dne 11. 2. 2022, tema: SPREGOVORITI
Po uvodni molitvi in kratkem uvodnem razmišljanju, ki ga je pripravil g. Bogdan, smo se razdelili v tri skupine in se pogovorili o temi.
Verniki imajo v župnijah, kjer je stalen duhovnik in kjer so organizirane različne skupine zbiranja, tudi več možnosti, da izrazijo svoje mnenje, da se pogovarjajo, da pride do dialoga. Kjer duhovnik ni stalno prisoten, je tega malo. Veliko je takih vernikov, ki zunaj cerkve težko govorijo o veri, mogoče zaradi pritiskov, strahu pred izgubo službe, zaradi premalo znanja,… Nekateri pa tudi znotraj cerkve ne povedo nič, mogoče zaradi slabe izkušnje ali pa vzgoje. Nujna je spoštljiva komunikacija. Potrebna je odprtost, sodelovanje, zgled v družbi. Povabiti je potrebno oddaljene, pomembno je mnenje čisto vsakega posameznika.
Sinodalni večeri so čudovita priložnost, kjer lahko spregovorimo, kjer si povemo različna mnenja in tudi dobimo moč za premagovanje vsakdanjih težav. Drug drugemu odpiramo oči in širimo ljubezen. Dobro bi bilo, da bi povabili tudi druge župljane, da se pridružijo. Veliko je takih, ki niso vključeni v nobeno skupino in bi bili ti večeri čudovita priložnost.
Zapisnik skupine 1
1. krog
Misli članov skupine:
– nisem govornik, a se trudim nagovoriti, spregovoriti;
– »preveč iskreni« so preveč užaljeni, ko jim nekdo enako pove nazaj;
– več neslišanosti v službi, a je treba vztrajati, to je tek na dolge proge;
– ne skrivam tega, da hodim v cerkev;
– skušam najti sporočilo za danes, ki lahko prizadene ljudi, a ljudje lahko o tem razpravljajo;
– govoriti o politiki … Kaj sodi v Cerkev? Oznanjamo Boga, ki je Ljubezen?
– laiki imajo premalo besede. Npr.: slišijo pridigo, a potem gredo domov;
– pogrešamo generalno skupino za debato o župnijskem dogajanju in veri;
– skupine za učenje skupinske dinamike;
– molčati in premlevati v sebi -> Kako nekaj povedati? Direktno ali v šifrah (kot Jezusove prilike)?
– molčati, če imaš slabe izkušnje, tako vzgojo od doma;
– v župniji je možnost v skupinah izrazit mnenje, a je treba iti v neko skupino;
– evangelizacija v službi;
– nositi znamenje vere na sebi;
– na skupnih srečanjih smo bolj sproščeni, se več stvari razčisti;
– povedati prijazno, a odločno, z jezo ne dosežeš nič;
– skupna sinodalnost je v redu: se pogovarjamo o pomembnih stvareh in upamo na povratno informacijo;
– kjer vsi mislijo enako, nič ne mislijo; moramo misliti in si povedati;
– spremembe na boljše, ne na slabše.
2. krog
– govor je oblika molitve. Tudi skozi molitev se marsikaj lahko reši – izkušnjo pogovora z Bogom je treba gojiti že od otroštva;
– direktne, sodobne pridige, ki zbudijo človeka, pozornost – ljudje to čakajo;
– Jezus je bil direkten. Zdaj niso časi, ko je treba paziti, kaj rečemo in biti »pokorna ovčica«;
– podobne debatne skupine manjkajo, saj samo mi poznamo probleme naše župnije;
– nauk Cerkve in papeževo mnenje nista ista stvar;
– namen sinode je, da spregovorijo oddaljeni;
– ponudba programov v naši župniji; osebni nagovor in povabilo v cerkev;
– splošno mnenje o kristjanih v družbi; biti zgleden v družbi;
– Kako sprožiti pogovor o nečem, o problemu v župniji, o veri?
– spodbujati družine, priprave na nedeljski evangelij pri verouku;
– ponudba časopisa Družina.
3. krog
Kako priti do mnenj oddaljenih? Za pravo vpetost v župnijo je dobro, da se vernik vključi v kakšno skupino, da tam lahko pove svoje mnenje.
Zapisnik skupine 2
Udeleženci so glede na zastavljena vprašanja izpostavili naslednje probleme. Sodoben kristjan je postal zelo individualen in mu manjka čut pripadnosti skupnosti. Zelo pogosto je brez poguma se izpostaviti, ker zato nima dovolj znanja in ima pomanjkanje vrednot. V manjših župnijah tudi ni veliko priložnosti izraziti svoje mnenje v skupinah, prav tako ni veliko priložnosti za druženje. V svojih prepričanjih smo medli in nam manjka modrosti kako pristopiti do drugače mislečih. V prihodnosti bi se morali naučiti spoštljive komunikacije do drugače mislečih in pri tem najprej razčistiti pri sebi ter predvsem izhajati iz sebe. Veliko lahko oznanjujemo tudi z zgledom in pričevanjem vrednot skozi vsakdanje življenje v družini, službi in socialnem okolju. Potrebujemo več odprtosti v odnosih in varnosti pri izražanju svojih mnenj.
Zapisnik skupine 3
Človek ima potrebo po govorjenju in pogovarjanju. Več kot ima problemov, nestrinjanj, novih predlogov, večja je želja po pogovoru, dialogu.
- V večini naših župnij imamo več organiziranih skupin, v katerih se družimo glede na interes. Znotraj teh skupin se najlažje pogovarjamo, izmenjujemo mnenja in iščemo odgovore na vprašanja. Velika milost za župnijo je župnik, ki je pripravljen za dialog in srečanja. Večji problem je v tistih župnijah, kjer ni takih skupin, da bi se verniki lahko zbirali. V teh župnijah navadno ni stalnega župnika, kar še otežuje možnost izmenjave mnenj v župniji.
Znotraj župnij se glede izražanja mnenj večinoma čutimo svobodne, povemo to, kar mislimo.
Med nami so tudi občudovanja vredni posamezniki, ki premorejo dovolj poguma za preprečevanje širjenja raznih neresnic v zvezi s Cerkvijo.
Pogovarjamo se z namenom iskanja rešitve. Več kot je različnih mnenj, bolj je skupnost ustvarjalna. Če gre za enotno mnenje, pogovor ni potreben. Pri izmenjavi mnenj je ključnega pomena spoštljiva komunikacija. Problem pa nastane v dialogu s človekom, ki je zaverovan v svoj prav in ne dopušča drugačnega mnenja.
Evangeljska načela v javnosti zagovarjamo z dejanji in načinom življenja. Ko pa je potrebno o tem spregovoriti, imamo največkrat problem. Mogoče pa nam zmanjka le poguma in zaupanja v naše sposobnosti dialoga.
Čuti se, da širša skupnost ni ravno naklonjena vernim. Zaradi strahu pred zasmehovanjem, morebitnimi eksistenčnimi problemi, hudimi izkušnjami iz preteklosti naš glas ni dovolj slišan v širši skupnosti.
- »Pogovor s človekom, ki je zaverovan v svoj prav.« Prav je, da razmislim ali in kolikokrat sem tudi jaz ta človek? Ali se tega sploh zavedam?
- Sinodalni večeri so lepa priložnost za srečanja in pogovor za vsakogar. Naloga vseh navzočih je, da nagovorimo in povabimo vse tiste, za katere vemo, da si želijo pogovora in najverjetneje niso aktivni v drugih skupinah.