KRST SPREOBRNJENJA V ODPUŠČANJE GREHOV

Janez oznanja krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov. Kaj je greh? Kaj odpuščanje? Kaj spreobrnjenje?
Janez oznanja v odpuščanje grehov krst spreobrnjenja. Ta krst obsega priznanje in obžalovanje grešnega dejanja.
Vsi verski obredi in vse vrste duhovnosti človeka samo toliko osvobajajo, kolikor ga vodijo k spoznanju in priznanju, da se je z grehom ločil od Boga. Samo to je krst spreobrnjena v odpuščanje grehov, samo tako se je mogoče znebiti občutka krivde in si pomiriti vest.          

ADVENT – PRILOŽNOST ZA VSAKEGA IN VSAKO DRUŽINO

Advent – pričakovanje, božič – rojstvo … Nekaj, kar je v življenju Cerkve tako pomembno, odgovorno, a tudi osrečujoče in toplo. Verskega življenja družine si ne moremo predstavljati brez njenega živahnega adventnega in božičnega dihanja.
Vendar ne gre predvsem za zunanjo pripravo na ta lepi praznik ali samo na zunanje sodelovanje z liturgijo adventna in božiča. Gre za advent našega življenja in božič naših družin. Gre za pričakovanje čudovitih reči kljub navidezni temi in za porajanje ljudi, malih Kristusov.
Naj bi letošnji prazniki ne šli mimo naših zakoncev brez njihovega lastnega božiča, božiča družine, te »Cerkve v malem« sredi velikega božiča vesoljne Cerkve!

ADVENT - GOSPOD PRIHAJA

Kristjani z izrazom „advent“ označujemo prihod Boga in njegovo prisotnost v svetu. Cerkev Jezusov prihod pričakuje v čuječnosti in dejavnosti. K temu nas danes spodbuja Božja beseda:»Varujte se, da vam srca ne bodo obtežena z razuzdanostjo, pijanostjo in življenjski-mi skrbmi ..., bedite in vsak čas molíte« (Lk 21,34–36). Torej, zmernost in molitev.

 Predlog družinskega bogoslužja:

1. Prižgemo svečko na adventnem venčku (to naredi očka).
2. Se pokrižamo: »V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.«
3. Lahko zapojemo adventno pesem.
4. Preberemo odlomek iz Svetega pisma.
5. Preberemo zgodbo iz »adventnega koledarja« in se z otrokom pogovorimo.
6. Zmolimo molitev »Angel Gospod je oznanil Mariji…« ali desetko rožnega venca.
7. Zaključimo z večerno molitvijo: »O Jezus, blagoslovi me« in obudimo kesanje.
8. Na koncu drug drugega pokrižamo.   NEDELJA KARITAS

Nedelja Karitas ni slučajno prav na prvo adventno nedeljo, ker v naših župnijah budi vero, upanje in ljubezen.

Škofijska karitas Koper že 28 let pomaga družinam in posameznikom v različnih stiskah. Letos pomoč v hrani prejema 2.000 družin in več kot 1000 posameznikov. Letno je razdeljene 400 ton hrane, 1800 šolarjem se pomaga s šolskimi potrebščinami. Najbolj ogrože-ni dobijo tudi pomoč pri plačilu nujnih računov. Pomoč se izvaja v 13 Centrih karitas po celotni škofiji (Bovec, Tolmin, Nova Gorica, Grgar, Ajdovščina, Idrija, Postojna, Pivka, Sežana, Ilirska Bistrica, Koper, Izola in Portorož). Izvajajo se tudi specifični programi: Brezdomci v Ajdovščini in Bertokih, učna pomoč kar na 9 lokacijah Materinski dom, Varna hiša, Vrtnica in svetovalnica Lučka.
V podporo 1.200 stalnim in preko 1.000 občasnim prostovoljcem je pri izvajanju programov Škofijske karitas zaposlenih 10 strokovnih delavk, v Zavodu karitas Samarijan pa 6 in dva laična terapevta.
V lanskem letu je bilo opravljenih 116.456 ur prostovoljnega dela, sledijo različne akcije in projekti, kot so Namenska pomoč, Posvojitev na razdaljo, Umetniki za karitas, nabirke, Klic dobrote, Dohodnina in akcije ob izrednih dogodkih.

KRALJ, KI NI OD TEGA SVETA

Kraljev in cesarjev je vedno manj, saj jih imajo samo v nekaterih državah. Ljudstvo pa si je izbralo demokracijo in vlada samo sebi.
Zdi se pa, da se dandanes nekakšni »kralji« in »cesarji« vračajo v drugačni preobleki. Uživajo celo večjo čast, še več podložnikov se jim klanja in še lepše kraljevske palače si privoščijo. Med te preoblečene kralje prištevam predvsem razne zvezdnike popularne glasbe. Na koncertih od navdušenja dvigajo roke, padajo v trans in v nezavest. Nekaj podobnega bi lahko rekli o nekaterih vrhunskih športnikih, filmskih zvezdah, politikih, ki jim godi, da se zanje ljudstvo navdušuje. Kralji v novi preobleki, v novi izdaji.
Zdi se torej, da tudi človek sredi zlate demokracije potrebuje kralje; potrebuje nekoga, ki ga skoraj po Božje časti, obožuje in mu služi. Nekoga mora imeti na prestolu in ga častiti. Če to ni Bog, je pač kakšen drugi, manjši »bog«, ki ima lahko različna imena: Razum, Napredek, Kariera, Uspeh, Denar, Veliki jaz … veliko je kandidatov za prestol.

Po vsem tem se nam bo zdelo nadvse nesodobno, da kristjani govorimo o Kristusu kot kralju. Tega najbrž ne bi, če ne bi bil Jezus sam tako jasno rekel o sebi: »Kralj sem.«
Ko je to izrekel, ni sedel na sijajnem prestolu v zlatih oblačilih, ampak je stal kot obsojenec pred rimskim upraviteljem Poncijem Pilatom.
Kakšen kralj je torej? Odgovor izvemo, ko nadaljuje: »Moje kraljestvo ni od tega sveta.« Vsi drugi kralji v zgodovini so bili in so še vedno od tega sveta in za ta svet. Ljudje jim morajo služiti, streči in dajati. On pa pravi: »Nisem prišel, da bi mi stregli, ampak da bi jaz stregel in dal svoje življenje za vse.« To torej pomeni, da ni od tega sveta. Služiti, streči, darovati se – te reči zares niso od tega sveta. Presegajo ga.

Po: Ozare – TV Slovenija, 1994