JEZUS NI BIL NEVTRALEN

Jezus nasproti revnim in bogatim ni bil  nevtralen. Gotovo: njegovo poslanstvo je veljalo vsem ljudem. Toda ubogi so mu bili zelo blizu. Govoril jim je drugače kot bogatim. Njegov govor je bil jasen: tukaj obetaven (»Blagor vam…«, tam svareč, grozeč (»Gorje vam…«).
Prihajajoče Božje kraljestvo ustvarja nov vrednostni red. Merila običajnega reda so premagana. Gospodje in gospostva sveta, ki se obnašajo kakor bogovi, v Božjem kraljestvu nimajo prostora.
Blagrovanje ubogih je sodba nad bogatimi in klic k spreobrnjenju. Evangelij nas spodbuja k solidarnosti z revnimi, k dejavni ljubezni do bližnjega, zavzemanju za pravične gospodarske odnose med bogatim severom in revnim jugom.

 

 

BLAGOR VAM … usmiljenim v družinskem vsakdanu

Blagri  osvetljujejo tudi družinsko življenje. Eden od njih je tudi usmiljenost. V tej besedi se skrivajo potrpežljivost, odpuščanje, nežnost, zaupanje, pripravljenost na dolgo čakanje, veliko srce.
Usmiljenost ni šibkost, kompromis med tem, kar je dobro in kar je slabo, nezdrava popustljivost. Je odločno vztrajanje pri postavljenih ciljih ter razumevanje in potrpežljivo prenašanje naporov, negotovosti in napak pri doseganju teh ciljev.
Usmiljenost je tudi reči ne, kadar je ne, ne da bi dopustili, da bi nas ganile prošnje ali da bi nas razorožilo in omehčalo vztrajanje.
V družini, kraju sodelovanja z Bogom Stvarnikom, je bolj kot vse drugo potrebno, da smo mu podobni. Če naj bi bili vredni imenovati se oče, mati in otroci, ne moremo shajati brez usmiljenja, saj brez usmiljenja ni ne očetovstva, ne materinstva, ne sinovstva.
»Učimo se od Boga, ki je vedno dober do vseh, nasprotno od nas, ki zmoremo biti dobri samo do nekaterih, ki so nam všeč.«

papež Frančišek

 

Ko pa je nehal govoriti,
 je rekel Simonu:
»Odrini na globoko in
vrzite svoje mreže na lov!«
Simon se je oglasil in mu rekel:
»Učenik, vso noč smo se trudili,
pa nismo nič ujeli;
toda na tvojo besedo
bom vrgel mreže.«
In ko so to storili,
so zajeli veliko množino rib,
da so se njih mreže trgale.

 (Lk 5,4–6)

 Evangelij nam je oznanjen. Sprejeli smo ga. Če stojimo trdno v njem, se nam ni treba ničesar bati, ker smo na poti rešitve. Postanemo lahko kot ribiči – vztrajni in trdoživi. Pripravljeni na uspeh in neuspeh.
Jezusovi učenci – ribiči so bili dovzetni za novosti, zato so vrgli mrežo celo podnevi, proti vsem ribiškim pravilom. Zaupali so Jezusu in uspelo jim je. Ulov je bil velik.
Smo tudi mi kot ribiči pripravljeni slediti Jezusu, zanj trpeti in delati, kar bo hotel, pa čeprav nam še zdaleč ne bo jasno, kaj bo to in kako se bo končalo?

LURŠKA MATI BOŽJA – SVETOVNI DAN BOLNIKOV

Pred 26. leti je bil god Lurške Matere Božje – 11. februar – razglašen za svetovni dan bolnikov. Kdor je že kdaj poromal v Lurd in se udeležil večerne procesije z lučkami po Marijinem trgu med molitvijo rožnega venca ter bil pri romarski maši skupaj z bolniki, je na poseben način doživel tisto prošnjo iz Marijinih litanij: »zdravje bolnikov«.
Lurd je kraj, kjer bolniki prejemajo moč za prenašanje svojih bolezenskih težav. Ob doživljanju romarskega Lurda lahko rečemo, da je tam vsak dan praznik bolnikov. To praznično razpoloženje odseva z obrazov bolnikov, s katerimi se tam srečuješ. Bolj ko jih opazuješ, bolj te nagovarjajo besede: »Vse premorem v Njem, ki mi daje moč!«
To, kar doživljajo bolniki v Lurdu, doživijo bolniki lahko tudi doma ali v bolnišnici ob srečanju z duhovnikom in prejemu svetih zakramentov. Tudi za duhovnike je vsako takšno srečanje neizmerna duhovna obogatitev.

 

Lk 4,21–30
BITI MORAMO POLNI LJUBEZNI

Da Jezus ne ustreza predstavi, ki jo imajo ljudje o njem, in da z vso samozavestjo sprejme položaj, ki mu po njihovem mnenju ne pripada, razbesni množico.
Če se naše pričakovane predstave ne uresničijo, se lahko navdušenje v trenutku spremeni v sovraštvo.
Tako kot Jezus in mnogo prerokov pred njim, tako tudi mi danes doživljamo zavrnitev in nerazumevanje od ljudi, katerih pričakovanj nismo uresničili, ali pa, ker jim zgolj z našimi dejanji in ravnanjem očitamo njihove napake.
Ker moramo računati na odpor, moramo biti pogumni in neustrašni kot Jeremija, ter biti polni ljubezni, ki je prisotna v naših besedah in dejanjih in nas spremlja na naših poteh. Kako lahko udejanjimo – navkljub odporu – to, kar smo spoznali za pravilno in pomembno? Iz katerih virov črpamo moč, če moramo plavati proti toku?
Krščanstvo je vedno aktualno, če se ljudje pogumno in z ljubeznijo spopadajo z vsakodnevnimi težavami, hkrati pa ostaja obljuba, ki jo na koncu lahko da in jo bo izpolnil le Bog.Brez prizadevanja ne moremo biti Kristjani.
Po: www.virc.at       

 MOJ POKLIC JE LJUBEZEN
Ljubezen je potrpežljiva in dobrotljiva, ljubezen ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse pretrpi. Ljubezen nikoli ne mine.
prim. 1 Kor 13,4–8

 Kdor je prežet z ljubeznijo,
je tudi poln upanja in vere.
Zaupa življenju,
zaupa Bogu in ljudem.
Ve, da bo
njegovo življenje uspelo.
Ima tudi zaupanje v ljudi.
Trdno stoji na realnih tleh.
Tudi razočaranja
ga ne morejo iztiriti.
V svoji minljivi ljubezni
hrepenimo po polni ljubezni,
na katero se lahko zanesemo,
ki nikoli ne mine, ki vse prenese.
In ob tem le slutimo,
da je končno to
samo Božja ljubezen,
ki vsem človeškim ljubeznim
podarja to trdnost.

Po; A. Grun, Vse dobro za vajino ljubezen